Off:

Mesto je živ organizem. Raste in razvija se sočasno z razvojem civilizacije in družbe. Ljubljanska kotlina je bila naseljena od nekdaj. Rimska Emona kaže od naravnih pogojev neodvisno strukturo. Kasneje se mesto formira okoli grajskega hriba in skozi čas bolj ali manj sledi značilni, specifični naravni legi kotline, ki jo določajo okoliške vzpetine.

V devetnajstem stoletju Ljubljana dobi prvi regulacijski načrt, v mesto pride železnica in jedro mesta loči od severnega dela. Med vojnama se center iz stare Ljubljane preseli na območje sedanje Slovenske, Fabiani in Plečnik načrtujeta svoje vizije razvoja mesta. Najradikalnejši posegi v urbano strukturo mesta se zgodijo v50ih in 60ih letih minulega stoletja. Zahodni del centra od parka odreže južna železnica, gradijo se spalna naselja, industrijska območja. Vse večja potreba po mobilnosti spodbudi razvoj prometne infrastrukture. Po zgledu ringov mest zahodne Evrope tako Ljubljana dobiva obvoznico, ki bi center razbremenila prometa, eden najhujših problemov postane parkiranje. Veliko napak in škode so v preteklosti povzročile hitre ali nepremišljene odločitve uradnikov, celostna podoba prestolnice je zato razbita, nehomogena, tudi nepraktična. Zdi se, kot da vsakdo lahko v javni prostor postavlja kar mu srce ali denarnica poželi in urejanje prostora tako določa pragmatični vsakdan, borba za preživetje ali prestiž posameznikov, vlagateljev, lastnikov, podjetij….Le celostne urbanistične rešitve, globalna strategija razvoja mestnih četrti lahko pripomorejo k kvalitetnemu razvoju mesta, da bo res lahko postalo meščanom domače. In v tem času je vsa umetnost urbanizma in uradnikov usmeriti kapital tako in tja koder bo lahko služil v skupno dobro….

Napoved:

Mesto Ljubljana pripravlja nov prostorsko urbanistični načrt. Veljavni plan, ki je bil sprejet pred petnajstimi leti, za svoj čas sicer zgleden in uporaben dokument doživlja vse več kritik, lahko bi rekli, da so ga potrebe mesta prerasle. Celotno področje načrtovanja prostorskih ureditev sloni na zakonodaji iz leta 1984, tudi ta za sedanje razmere ni primerna. V takih razmerah je je izjemno težko določiti cilje nadaljnega razvoja prestolnice, zato so se pripravljalci novega prostorskega plana odločili za čimbolj širok pristop in ob sodelovanju stroke izvedli tudi dve anketi na katero se je odzvala širša strokovna javnost. Razstava na Trgu republike 3 in zbornik esejev je pravzaprav eden prvih korakov v iskanju konsenza med vsemi zainteresiranimi, meščani, investitorji, stroko in javno upravo, ki bi pomagal najti najbolj optimalno strategijo urbanističnega razvoja prestolnice.

Vir: http://dominik.si